Finska savna
[ English version | Version française | På svenska ]
Ze od nekdaj je savna Fincem veliko pomenila. Zgodovina savne na Finskem obsega vsaj eno tisocletje. Danes jih je v dezeli priblizno 1,5 miljona, kar je precej za dezelo z okrog 5 milijonov prebivalcev.
V svojih zacetkih je bila savna neke vrste kopalnica. Zaprt, ogrevan prostor je bil namenjen predvsem osebni higieni, umivanju. Ker je bila savna pogosto edini primeren in razpolozljiv cist prostor, kjer je bilo mogoce uporabljati vodo brez omejitev, je postala savna tudi tisti del domacije, kjer so Finci zagledali luc sveta in kjer so bili umiti, pripravljeni za svojo zadnjo pot na tem svetu. Iz istih razlogov ja savna pogosto sluzila v zdravstvene namene, puscanje krvi, prevezovanje itd.
Finska savna je zaprt prostor, manjsa soba, kjer je v enem kotu pec, na kateri je nalozen kup kamenja. Ob stenah so klopi priblizno na 1.5m visine, kamor se posedejo kopalci. V savni je tudi vedro vode in metlice iz svezih, voljnih brezovih vejic. Iz vedra se mece vodo na ogreto kamenje, kjer voda v trenutku izpari in dodatno ogreje prostor. Listnate brezove metlice se namoci v topli vodi, kopalci se z njimi otepajo po vsem telesu, da si pozivijo krvni obtok. Temperatura v savni je okoli 80-100 C (okrog 175-210 F). Segreti zrak in otepanje z metlicami sprostijo napetost v misicah in povzrocijo obilno potenje, kar po svoje ocisti kopalca "od znotraj". Ce je le mogoce - na primer ob jezeru - bodo kopalci po sedenju v vroci savni odsli na kratko kopel v mrzli vodi, kar blagodejno zakljuci zelo ugoden obcutek kopeli v savni (lahko dodam, da Finci uravnotezijo obilno potenje z obilnim pitjem po savni, po navadi pivo in sokovi).
Seveda so se savne razvile v razlicne smeri. Se predno so se nomadska plemena ustalila, so bile v uporabi savne, na pol izkopane v zemljo z minimalno konstrukcijo nad povrsino (?). Kasneje je savna postala poseben del hise, in se pogosteje posebna zgradba na samem (zaradi obilnega kurjenja ni bilo redko, da je savna zgorela!).
Najstarejsi tip stalne savne je dimna savna: v sobi je pec s kamenjem, vendar brez dimnika; dim odhaja samo skozi majhno odprtino tik pod stropom. Take savne so bile obicajne se okoli leta 1920, kasneje so jih nadomestile danasnje savne z dimniki in novodobnimi pecmi. Savne so dobile tekoco vodo in so postale del stanovanjske kulture, kot jo poznamo danes, savna je ponavadi del kopalnice v stanovanju. Gretje je bilo obicajno na drva, in je se danes v mnogih savnah, v mestnem modernem okolju so danes savne pogosto elektricno ogrevane.
Zanimivo je, da je pocutje v elektricno greti savni drugacno od savne, ki je ogrevana s pecjo na drva. V zadnjih casih je klasicna savna pridobila veliko novih privrzencev in zagovornikov, nove savne imajo pogosto spet peci na drva. Celo dimne savne, ki so skoraj izginile po letu 1920, so danes spet v modi in dozivljajo pravi preporod.